Združene države Amerike so v Venezueli izvedle tisto, kar tuji analitiki označujejo za posebno vojaško operacijo, ki je po prvih ocenah dosegla zastavljene cilje. Poseg naj bi bil usmerjen v doseganje strateškega vpliva na celotni zahodni polobli in bi lahko služil kot sredstvo za prisilo drugih držav v regiji k tesnejšemu sodelovanju z Washingtonom. Po poročanju tujih medijev je bila operacija izjemno uspešna, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike. Operacija odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivih preostalih latinskoameriških držav na povečan ameriški pritisk. Čeprav so podrobnosti o samem poteku akcije še vedno omejene, poročila nakazujejo, da bo Washington uporabil ta uspeh za utrjevanje svojega hegemonističnega položaja. Kritiki sicer opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih posegov, ki bi lahko sprožili odpor v sosednjih državah in povečali regionalno nestabilnost v prihodnjih mesecih.

Britanski predsednik vlade je uradno zanikal kakršno koli vpletenost Londona v nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo. V uradni izjavi je poudaril, da Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ob tem pa je izpostavil nujnost spoštovanja mednarodnega prava v vseh diplomatskih in vojaških prizadevanjih. Britanska stran je v odzivu na dogodke izrazila željo po neposrednem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bila razjasnitev vseh dejstev v zvezi z vojaško agresijo, ki je sprožila nove napetosti v regiji. London se s temi izjavami skuša distancirati od enostranskih potez Washingtona, hkrati pa poziva k uporabi diplomatskih kanalov namesto vojaških sredstev.